Prva skupina učiteljev praktikov

Prva skupina učiteljev praktikov (PLCT1 – ang. professional learning community of teachers) se je prvič sestala 27.11.2017, kjer so spoznali vizijo in cilje projekta 3DIPhE.

Trenutno je v skupino vključenih 10 učiteljev in 4 sodelavci projekta 3DIPhE iz Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani ter Zavoda za šolstvo Slovenije. Skupina ima redna mesečna srečanja od februarja 2018 dalje (praviloma prvi ponedeljek v mesecu).

Pretekla srečanja:

  • 5.2.2018 (srečanje 2)

Nekateri člani skupine so se že srečali novembra 2017, na prvem srečanju PLCT1. Februarja, ko je bila skupina že bolj množična, so se najprej med seboj predstavili s pomočjo protokola (več o protokolih lahko preberete na straneh projekta Linpilcare, kjer lahko najdete tudi ostale protokole in orodja v slovenskem jeziku). S pomočjo podobnega orodja smo v skupini oblikovali norme in vrednote skupine, ki bo v nadalje delovala kot skrbnica osebnega professionalnega razvoja vključenih posameznikov. Izvedli smo dejavnost s plazma kroglo, ki koristi pri tvorbi oziroma izbiri pravega raziskovalnega vprašanja in pri ozaveščanju pomanjkljivosti določenih vprašanj, ki si jih zastavljamo.

  • 5.3.2018 (srečanje 3)

Učitelji so razmišljali o nastanku slike s pomočjo zbiralnih leč in spoznali nekaj zanimivih eksperimentov o nastanku slike z delno zakritimi ali obarvanimi lečami. Izvedli smo protokol šestih pedagoških strasti oziroma interesov. Vsak posameznik si je izbral določeno strast in na podlagi nje tudi določeno vprašanje iz svoje prakse, ki ga najbolj zanima. S pomočjo Litmusovega testa ter povratnih informacij vseh v skupini smo ta vprašanja redefinirali, preoblikovali in predvsem izboljšali tako, da so primernejši za testiranje.

  • 9.4.2018 (srečanje 4)

Skupina se je najprej spoznala z izdelovanjem leč iz gela za sveče ter z različnimi možnimi aktivnostmi z njimi. Vsak je izdelal svojo lečo in jo testiral. Drugi del srečanja je bil namenjen spoznavanju enostavnega zbiranja podatkov za raziskovanje svoje lastne prakse. En od udeležencev je tudi predstavil svoj primer. Vsak udeleženec je svojemu vprašanju dodal še plan za zbiranje podatkov in prejel povratne informacije, ideje in nasvete od ostalih članov skupine.

  • 7.5.2018 (srečanje 5)

Srečanje je bilo posvečeno tematiki poučevanju energije, možna napačna razumevanja, možni eksperimenti ter energija na vsakodnevnih primerih. V drugem delu srečanja smo izvedli protokol za oblikovanje “močnega” raziskovalnega vprašanja.

  • 4.6.2018 (srečanje 6)

Na junijskem srečanju smo obravnavali neobičajne enote. Učiteljem sta bili predstavljeni dve praktični nalogi za oblikovanje merilnega postopka in izbor enot, ki jih lahko neposredno uporabijo v uvodnih urah pri pouku kot učenje z raziskovanjem. Nato smo se osredotočili na vprašanja, ki so se ob tej aktivnosti pojavila pred vpeljavo v razredu in kako bi nanje odgovorili.

  • 10.9.2018 (srečanje 7)

Skupina se je najprej seznanila z nekaj aktivnostmi, ki jih z učenci lahko počneju zunaj učilnic, in sicer na temo sonca, senc, polsenc ter nastanka slike svetila. Nadaljevali smo s Kompas protokolom, ki služi zavedanju različnih lastnosti posameznikov v skupini, njihovih prednosti in slabosti ter zavedanja vsega tega pri delu v skupini ali pri povečevanju strpnosti ali sodelovanja v skupinah učencev. Nadaljevali smo z osvežitvijo aktivnosti v prejšnjem šolskem letu in diskutirali o trenutnem stanju in prihodnjih planih o preiskavah lastne prakse posameznikov v skupini.

  • 1.10.2018 (srečanje 8)

Nekateri učitelji so predstavili raziskave svoje lastne prakse na enostavnih primerih. Sledila je diskusija o planih za nadaljnje delo in odprtih problematikah. Učiteljem sta bila prikazana še dva enostavna in zabavna eksperimenta (optična iluzija in “leteči lončki” ter analiza poti s pomočjo aplikacije na telefonu).

  • 5.11.2018 (srečanje 9)

Udeleženka skupine je naredila test za preizkušanje konceptualnega razumevanja določenih pojmov in posamezniki v skupini so ga testirali na različnih stopnjah. Rezultate smo grobo primerjali v skupini glede na različne naloge in različne starosti učencev/dijakov/študentov. Sledil je plan za nadaljnje delo in diskusija o trenutnih odprtih problemih.

  • 3.12.2018 (srečanje 10)

Učitelj v skupini je predstavil aplikacijo Plicker in njegove izkušnje z njo. Svojo zanimivo izkušnjo oziroma raziskavo je predstavila še ena izmed članic skupine. Predstavljena so bila še dodatna raziskovalna vprašanja svoje lastne prakse ene od udeleženk na temo skupnega testa, ki smo ga obdelovali na prejšnjem srečanju, Sledila so dogovarjanja o terminih, planih, možnih izobraževanjih in financiranjih.

  • 7.1.2019 (srečanje 11)

Udeleženci skupine so se preizkusili v vlogah učencev pri aktivnosti z raziskoavnjem na temo vzgona. Po demonstraciji eksperimenta so v skupinah tvorili možne razlage in testne eksperimente, ki so jih tudi preverili in demonstrirali. Glede na izvedeno aktivnost so sodelavci projekta izvedli še raziskovanje svoje lastne prakse in jo po zaključku aktivnosti tudi predstavili kot primer raziskovanja lastne prakse na primeru poučevanja z raziskovanjem (eden od ciljev projekta).

 

 

 

 

 

  • 4.2.2019 (srečanje 12)

Skupina se je sestala na rednem srečanju in najprej skušala definirati “učenje z raziskovanjem” (vsak zase). Udeležencem smo pokazali kako lahko navadno aktivnost dodelajo z manjšimi spremembami tako, da bo ta čim bolj zajemala vrline IBL metode dela (učenje z raziskovanjem). Udeleženci so delali v skupinah na svojih primerih. Predstavljena jim je bila tudi razlika med akademskim raziskovanjem in raziskovanjem svoje lastne prakse z “Gardener and farmer” frotokolom.

  • 4.3.2019 (srečanje 13)

Na prvem marčevskem srečanju smo se zelo zabavali. Udeleženci so namreč raziskovali zanimiv pojav povezan s polsencami. Predstavljena jim je bila različica metode učenja z raziskovanjem (razvita pri projektu Fibonacci), kjer je poudarek na ozaveščanju spreminjanja in spremljanja raznih spremelnjivk, doslednosti in razumevanja raziskave za učenca.